Balkanski jeziki so jezikovne oblike in skupine, ki se v pisnem in govornem sporazumevanju uporabljajo na področju Balkana. Z besedo Balkan se označuje območje Balkanskega polotoka. Balkan ali Balkanski polotok je območje, ki seže v polkrogu od Črnega morja do severne obale Jadranskega morja. Balkan je v vsakdanjiku večkrat uporabljen kot Balkanski polotok. Uporablja pa se v dnevni pogovori, politiki in publikacijah.
Območje Balkana je sestavljeno iz več držav. Balkanski jezik se dnevno največ uporablja pri komuniciranju v državah Balkanskega polotoka. Države Balkanskega polotoka, kjer se dnevno največ uporabljajo balkanski jeziki so :Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Črna Gora, Grčija, Kosovo in Makedonija. Večinoma imajo ozemlje na Balkanskem polotoku Srbija in Hrvaška. Večinoma izven ozemlja Balkanskega polotoka so Italija, Slovenija, Romunija in Turčija.
Balkanski jeziki pridobivajo na pomenu in veljavi zaradi širjenja Evropske Unije na področje Balkana, ter interesov zunanjih držav na tem območju. Sam strateški in širitveni pomen pa ima pri pridobivanju balkanskih jezikov tudi svoje prednosti, lahko bi jih rekli koristi in lastnosti. Koristi so poslovne in ekonomske narave, saj balkanski jeziki predstavljajo območje z potencialom v trgovinski izmenjavi, pretoku ljudi in informacij. Balkanski jeziki za osebo, ki jih govorno in pisno obvladuje pomenijo priložnost širjenja dobrih praks in vedenj v obeh smereh. Lastnosti, ki jih balkanski jeziki imajo je sorodnost, ki se izraža v enakih ali podobnih izrazih za isto stvar. Velikokrat se beseda razlikuje zgolj po črki, naglaševanju ali podobni malenkosti, ki za tujce največkrat sploh ni opazna, v najboljšem primeru je opazna redkim.
V ekonomskem smislu je poslovna komunikacija pogoj za uspešno poslovanje in izmenjavo izdelkov, dobrin in storitev. Balkanski jeziki pri tem niso nobena posebnost. Imajo pa prej omenjeno olajševalno lastnost v podobnosti več različnih jezikov.
Osebi, ki želi na Balkanu komunicirati, tako niso nujno potrebni vsi balkanski jeziki , ampak bo dobro komuniciral že z obvladovanjem enega samega.
Območje Balkana je sestavljeno iz več držav. Balkanski jezik se dnevno največ uporablja pri komuniciranju v državah Balkanskega polotoka. Države Balkanskega polotoka, kjer se dnevno največ uporabljajo balkanski jeziki so :Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Črna Gora, Grčija, Kosovo in Makedonija. Večinoma imajo ozemlje na Balkanskem polotoku Srbija in Hrvaška. Večinoma izven ozemlja Balkanskega polotoka so Italija, Slovenija, Romunija in Turčija.
Balkanski jeziki pridobivajo na pomenu in veljavi zaradi širjenja Evropske Unije na področje Balkana, ter interesov zunanjih držav na tem območju. Sam strateški in širitveni pomen pa ima pri pridobivanju balkanskih jezikov tudi svoje prednosti, lahko bi jih rekli koristi in lastnosti. Koristi so poslovne in ekonomske narave, saj balkanski jeziki predstavljajo območje z potencialom v trgovinski izmenjavi, pretoku ljudi in informacij. Balkanski jeziki za osebo, ki jih govorno in pisno obvladuje pomenijo priložnost širjenja dobrih praks in vedenj v obeh smereh. Lastnosti, ki jih balkanski jeziki imajo je sorodnost, ki se izraža v enakih ali podobnih izrazih za isto stvar. Velikokrat se beseda razlikuje zgolj po črki, naglaševanju ali podobni malenkosti, ki za tujce največkrat sploh ni opazna, v najboljšem primeru je opazna redkim.
V ekonomskem smislu je poslovna komunikacija pogoj za uspešno poslovanje in izmenjavo izdelkov, dobrin in storitev. Balkanski jeziki pri tem niso nobena posebnost. Imajo pa prej omenjeno olajševalno lastnost v podobnosti več različnih jezikov.
Osebi, ki želi na Balkanu komunicirati, tako niso nujno potrebni vsi balkanski jeziki , ampak bo dobro komuniciral že z obvladovanjem enega samega.