Finance zahtevajo dobro gospodarjenje s prihranki.
Oseba, ki finance tako oblikuje je pameten investitor . V večini primerov gre za optimiziranje porabe ustvarjenega glede na zahteve. naše potrebe in zahteve so različne. Pri enakem prihodku lahko porabimo več ali manj, s tem pa nismo nujno optimalno zadovoljili potrebo ozirom pridobili optimalne koristi. Optimalnost, ki jo zagotavljajo finance preko dobrin in njihovih učinkov, se kaže v pravi meri. To pomeni, da dobimo natančno tisto, kar potrebujemo ali vsaj približek tega. Vse kar je preko optimalnega lahko imenujemo luksuz oziroma prestiž, kar je pod optimalnim pa označujemo z oznakami kot so nizkocenovni razred in z drugimi izrazi. Velikokrat pa se zgodi, da finance s tem omogočajo v osnovi enake učinke. Med prestižem in nizkocenovnostjo je velikokrat razlika v dodani vrednoti, osnovni učinki velikokrat ostajajo bodisi enaki ali bodisi niso sorazmerni z večjo ali manjšo vrednostjo. V sodobnem svetu je to vprašanje še posebej aktualno, ker so za masovno proizvodnjo skupne osnove zelo pogoste. Proizvajalec na ta način kupcem, ki želijo finance porabiti za njegov izdelek, tako ponudi več možnosti. Vse so v osnovi enake, razlika je v dodani vrednosti. Komur je všeč nizkocenovnost, bo izbral drugače kot oseba, ki ima raje prestiž. Vsaka oseba pa bo po svoje porabila svoje finance. Problem številni sodobnih dilem take sorte je v tem, da je meja velikokrat zelo majhna, pogostokrat praktično nevidna. Proizvodnja kot rečeno temelji na isti osnovi, da lahko zadovolji več kupcev morajo biti vnesene spremembe. Vnesti večje spremembe pomeni strošek, kar na drugi strani zmanjša dobiček. Zato je velikokrat cilj vnesti čim več razlik s čim manj stroški. Racionalen kupec v tem vidi svojo priložnost in jo tudi izkoristi. Dobil bo praktično enako, vendar potrošil manj, seveda pa mora pri tem tudi poznati podrobno predmet nakupa.
Finance so številne možnosti in priložnosti.